V osnovi je hujšanje precej preprosto:
za nekatere ljudi je dovolj, da se držijo tega načela. Vendar pa tudi tukaj obstajajo izjeme, ko je izguba telesne teže in njeno vzdrževanje težje, kot pri ostalih posameznikih.
Pa poglejmo...
Poleg genetske predispozicije, energijskega vnosa in energijske porabe, k pridobivanju, vzdrževanju in izgubljanju teže prispevajo še:
Vpliv črevesne mikrobiote na zdravje gostitelja ni več vprašljiv.
Številne raziskave kažejo na to, da ima črevesna mikrobiota vpliv na metabolne bolezni (npr. diabetes tipa 2), na mentalne bolezni (anksioznost, depresijo), na srčno-žilne bolezni (aterosklerozo), na imunski sistem (alergije, intolerance in kronični vnetni procesi), na nevrološke bolezni in tudi debelost.
Mikrobna sestava med ljudmi s prekomerno telesno težo in normalno telesno težo se razlikuje. Prav tako imajo ljudje s prekomerno telesno težo manjšo mikrobno raznolikost.
Človeška črevesna mikrobiota je sestavljena pretežno iz bakterij iz debel Firmicutes in Bacteroidetes. Pri debelem človeku je razmerje med bakterijami Firmicutes in Bacteroidetes porušeno (prevladujejo Firmicutes).
Črevesna mikrobiota vpliva na nalaganje in izgubo telesne maščobe preko različnih mehanizmov. Vpliva na metabolizem maščob, na endokrine funkcije (hormoni), na prepustnost črevesja, deluje kot regulator sitosti, na imunski odziv-vnetne mehanizme (lipopolisaharidni endotoksin) in pripomorejo k povečanemu izkoristku energije iz hrane.
Firmicutes povzroča večjo absorpcijo energije iz hrane, medtem ko Bacteroidetes povezujemo z zmanjšano absorpcijo energije. S tem se dostopnost energije iz hrane poveča in s tem shranjevanje odvečne energije v maščobno tkivo.
Prehrana bistveno vpliva sestavo črevesne mikrobiote. Prehrana z visoko vsebnostjo maščob in sladkorjev poveča razmerje Firmucutes/Bacteroidetes.
Naša mikrobiota je plastična, ker pomeni, da uvajanje dobrih prehranjevalnih navad ugodno vpliva tudi na našo črevesno mikrobioto. Z vsakim obrokom se naša črevesna mikrobiota spreminja.
Hormoni imajo ključno vlogo pri metabolizmu in uporabi energije.
Povezava med hormoni in debelostjo je dvosmerna. Nepravilno delovanje hormonov vpliv na pridobivanje teže in debelost vpliva na neravnovesje hormonov.
Poglejmo le nekaj primerov:
Kroničen stres povzroča povišan nivo stresnih hormonov. Z debelostjo najbolj povezujejo hormon kortizol.
Dolgoročen povišan nivo hormona kortizola povzroča neravnovesje drugih hormonov (rastnega hormona, ščitnice in spolnih hormonov), vpliva na razporeditev telesne maščobe, predvsem v abdominalno regijo, zmanjšanje mišične mase ter povečanje apetita po energijsko bogati hrani.
Tudi tu so individualne razlike. Posamezniki se drugače odzivajo na stresne situacije tako psihološko kot tudi na fiziološki ravni (različna produkcija kortizola).
Piši mi na info@simonafabjan.si za brezplačen 1:1 posvet.